Nasvet: kako zmanjšati obrabo in potrošnjo kosilnih nožev ter kosilne nitke

Miha Jereb Piše: Miha Jereb
Petek, 22. oktober 2021

Obraba kosilnega noža je na eni strani odvisna od uporabljenega materiala in oblike noža ter samega vpetja na kosilno glavo, da nož lahko prestane visoke obremenitve in udarce v trde predmete.

Na drugi strani pa je obraba odvisna tudi od uporabnika motorne kose, ki mora poskrbeti, da kosilni noži med košnjo ne drgnejo ob trdo površino oziroma med košnjo ne udarjajo po zemlji/tleh.

Čeprav so noži narejeni iz namenskega “high impact” poliamida oziroma najlona, vrste plastike, ki je najbolj obstojna na udarce, je ta material neposredno po brizganju v končno obliko kosilnega noža izsušen in posledično krhek.

Vendar je za poliamidni material značilno, da je higroskopičen. To pomeni, da nase veže vlago, vse dokler ne pride v ravnovesje – stanje, ko material postane nasičen z vodo in preneha absorbirati vlago.

Dejstvo je, da bolj, kot je poliamidni material izsušen, bolj je krhek. In obratno - bolj kot je navlažen, bolj je prožen in žilav ter tako odporen na udarce.

Zato v podjetju KOSSIKA kosilne nože po izdelavi za več ur namočimo v vodi, segreti na 80-90°C, kar pospeši absorpcijo vode. Temu postopku strokovno rečemo »kondicioniranje«. Noži se tako z vezavo vode zmehčajo ter postanejo prožni in odporni na udarce. Na ta način dobimo ustrezno karakteristiko materiala, da kar najbolje kljubuje obremenitvam, ki jih kosilni noži prestajajo med košnjo.

Ker pa poliamid, namočen v vodi, absorbira 4-krat več vode oziroma vlage, kot če je hranjen na zraku pri 50% vlagi, je neposredno po kondicioniranju tudi bistveno bolj prožen in manj krhek. Oziroma povedano drugače – ko nože po kondicioniranju vzamemo iz vode in jih postavimo na zrak, pričnejo oddajati vlago oziroma se pričnejo sušiti, s tem pa izgubljajo na svoji prožnosti in postajajo bolj krhki.

Če torej želimo kar najboljšo prožnost in odpornost kosilnih nožev na udarce, je priporočeno, da jih hranimo zaprte v kozarcu vode. Enako velja za kosilno nitko – tudi to je priporočeno hraniti v vodi, da je ustrezno navlažena, saj je posledično bolj odporna na udarce in se tako manj trga oziroma troši.
Slika
Nože hranimo zaprte v kozarcu polnem vode.
Kadar torej vemo, da dlje časa ne bomo kosili, je najbolje, da kosilno nitko oziroma kosilne nože vzamemo iz kosilne glave in jih shranimo v kozarec z vodo. Enako storimo z rezervno nitko oziroma noži, saj bodo le tako ohranili optimalne karakteristike in odpornost na udarce.

Da pa bi se izognili poškodbam kosilnih nožev ter prekomerni potrošnji kosilne nitke, je pomembno razumeti tudi, zakaj med košnjo prihaja do prekomerne obrabe.

Če motorna kosa preko ramenskega pasu ni ustrezno uravnotežena, lahko prihaja do tega, da med košnjo kosilna glava ni vzporedno poravnana s tlemi, temveč je nagnjena - posledično se kosilni noži/nitka prekomerno obrabljajo, saj med košnjo neprestano udarjajo ob tla.

Video: prikaz posledic nepravilnega nagiba kosilne glave med košnjo.
Kot prikazuje spodnja slika, je najbolj očiten znak nepravilnega nagiba kosilne glave med košnjo v prekomerni obrabi kosilnega noža - ker nož med košnjo tolče po tleh, ima na spodnji strani globoke brazde, nož pa je tudi zavihan navzgor. Pri tem lahko nastane tudi globlja prečna zareza, ki se z uporabo daljša prečno na nož, vse dokler se nož ne odtrga na mestu zareze/razpoke.
Slika
Zgornji nož - stanje po košnji zgolj 100 m^2 površin ob NEustrezno nagnjeni glavi med košnjo
Spodnji nož - stanje po košnji 1.300 m^2 površin ob pravilni, s tlemi vzporedno poravnani glavi
Zato je nujno, da po vsaki menjavi rezalnega orodja uravnotežimo koso po navodilih proizvajalca motorne kose, ki jo uporabljamo, kar zagotovi pravilen nagib rezalnega orodja med košnjo.

Ker pa so ta navodila ponavadi zelo površna, sem pripravil poglobljen vodič, ki je dostopen na naslovu https://www.kossika.com/si/nastavitev . Z upoštevanjem tega vodiča bo košnja tekoča in manj obremenjujoča za telo, obraba rezalnega orodja pa občutno manjša.

* Da bi se še dodatno izognili zgornjim težavam, da torej med košnjo ne bi povzročali škode na rezalnem orodju, moramo pred košnjo OBVEZNO pregledati območje košnje in odstranit VSE trde predmete, kot so npr. kamenje in vejevje. Vse nepremostljive ovire, kot so skale, stebri, ograje, debla dreves ipd. je potrebno predhodno označiti in se jim med košnjo izogniti.